Jedilnice skozi zgodovino človeštva

Vsako stanovanje oziroma hiša potrebujejo družinski prostor, kjer člani družine preživljajo svoj čas ob odlični hrani. Med ključnimi prostori se tako znajdejo jedilnice, ki so v sodobno opremljenih stanovanjskih prostorih pogosto neposredno povezano tako s kuhinjo kot dnevno sobo. Na ta način se zagotavlja prehodnost in povezanost med prostori, ki predstavljajo naš prostor večino dneva.  

Kakšne so bile jedilnice nekoč?

Dobro opremljena jedilnica zagotavlja tako funkcionalno kot tudi estetsko vlogo v prostoru. V njej se lahko dobro sprostite, družite ter uživate v odlično pripravljeni hrani in pijači. Sprva ljudje niso ločevali prostorov, pač pa so bili tako dnevni kot spalni prostori povezani.  

Stari Grki in Rimljani – jedilnica je privilegij moških

Stari Grki so tisti, ki so prvi oblikovali prostore za ločeno uživanje v sladicah – v tem času so sicer privilegiji uporabe tega prostora pripadali samo moškim. Ženske so bile tiste, ki so poskrbele za pripravo hrane ter moške postregle, zato mnogi današnjo podobno dinamiko moško-ženskih odnosov povezujejo že s tem obdobjem. Ločene prostore so za prehranjevanje uporabljali tudi Rimljani.  

Srednji vek – jedilnica je znak bogastva

V srednjem veku so ločene jedilnice uporabljali predvsem bogatejši ljudje. Uporaba jedilnih miz za obedovanje je bila sicer še vedno vezana na bogatejše, k mizi pa so bili povabljeni izključno dobro situirani gosti. Sprva so bile jedilnice del skupnih hodnikov, kasneje pa je vse večja usmerjenost k zasebnosti vodila v nastanek povsem ločenih prostorov.  

Začetki sodobnih jedilnic

Industrijska revolucija

Splošna uporaba jedilnic sega v čas industrijske revolucije. Takrat se je razširila tudi uporaba srebrnega jedilnega pribora, porcelana ter lanenih prtov. Čas industrijske revolucije je torej čas, ko jedilnica postane del družinskega in družbenega življenja, ki družini med drugim zagotavlja tudi poseben status. Prve jedilnice družin so bile moderne in odlično opremljene, številni avtorji knjig o razvoju jedilnic pa opisujejo tudi izkušnje ljudi, ki so poudarjali, da so na pohištvo v jedilnici izredno pazili ter pogosto tam jedli samo ob svečanih priložnostih, kar še dodatno dokazuje, da so jedilnico takrat povezovali s prestižem. Zanimivi so tudi zapisi avtorjev, ki so na osnovi ustnih pričevanj zabeležili, da je bil zanimiv tudi način strežbe – vsaka stvar je bila namreč postrežena na svojem krožniku, ki je bil namenjen izključno tej stvari. Tako je bil ananas postrežen na krožniku za ananas, piščanec pa na krožniku za piščanca. Niti predstavljati si ne moremo količine porcelana, ki so jo pri tem uporabljali.

20. stoletje – prehod uporabe jedilnic na nižje sloje družbe

V začetku 20. stoletja za katerega je značilen dvig srednjega razreda se pojavi nov trend oblikovanja jedilnic. Te postajajo vse bolj podobne sodobnim, enostavne, prijetne in sproščene. Pojavili so se hladilniki, električne pečice, jedilnice pa so v veliki meri postale del kuhinj. Izginila je tudi vloga služkinj, vlogo v kuhinji in strežbi pa so v večji meri prevzele ženske, ki so vodile gospodinjstvo.  

Uporaba jedilnic danes

Sodobne jedilnice so v večini oblikovane kot neke vrste otoček sredi kuhinje, pogosto pa se nahajajo tudi na prehodu med kuhinjo in dnevno sobo. Pri tem se vse usmerja v smer udobja, oblazinjenega pohištva ter estetike modernega videza. Prehod k tako imenovanim odprtim prehodom je povzročil velike spremembe tudi v podobi jedilnic, ki so tako postale prehoden prostor med drugimi dnevnimi prostori. Gre za prostor, ki nudi priložnosti za druženje družinskih članov, hkrati pa prostor za zabavo gostov. Sodoben način življenja zlasti v mestih, kjer so stanovanja manjša, najemnine pa vedno višje, zahteva prilagajanje tudi v opremi stanovanja. Prostor v jedilnici tako danes zapolnjujemo na način, ki omogoča več funkcij – od opravljanja dela od doma, do uporabe prostora kot čitalnice ali meditacijskega prostora. Jedilnica lahko postane prostor za vse, ključno pa je, da prostor ohrani svojo vlogo pri prehranjevanju družinskih članov ter vlogo pri ohranjanju družinskih vezi preko vzajemnega prostora.