Product was successfully added to your shopping cart.
0item(s)

Vaša košarica je prazna

Brezplačna dostava

Ob nakupu nad 500 €

Ugodna ponudba

Garantirano najnižje cene

Kratek dobavni rok

Izdelke dostavimo v 2 do 4 tednih

Spanje ključni element našega življenja!

Shakespeare je spanje opredelil kot »nepogrešljivo jed na gostiji življenja«. Ta čudovita metafora jasno kaže, da je spanje, tako kot hrana, ključni element našega življenja. Navadno nočni spanec povezujemo s preprostim stanjem sproščenosti, odmaknjenosti od resničnosti.

Spanje ključni element našega življenja!

To je deloma res: ko spimo, telo vstopi v stanje »pripravljenosti«, v katerem se sprostijo vse mišice in se znižata frekvenca dihanja in srčnega utripa. Tudi področja možganov, odgovorna za obdelavo gibanja, proizvodnjo govora in nadzor čustev, ponoči »počivajo«. To se zgodi predvsem v prvem delu noči, ko je prisoten globok spanec.

Toda funkcije našega spanja so različne in zelo specifične, ter pogosto povezane z uravnavanjem hormonov. Kortizol (stresni hormon) se na primer znatno zmanjša predvsem v prvih urah spanja. Rezultat je »dragoceno« znižanje krvnega tlaka, do katerega pa ne pride, če oseba spi malo ali slabo. V prvem delu nočnega spanja se sprošča tudi GH, rastni hormon, ki je odgovoren ne samo za rast otrok, ampak tudi za uravnavanje sinteze beljakovin pri odraslih.

Številne študije so tudi dokazale, da dober spanec preprečuje pridobivanje kilogramov. Tisti, ki malo počivajo, so namreč nagnjeni k večjemu vnosu kalorij v primerjavi s tistimi, ki nimajo težav s spanjem. Tukaj igra pomembno vlogo hormon leptin, ki uravnava občutek sitosti. Tisti, ki dobro spijo, imajo visoke stopnje leptina, ki deluje na jedro hipotalamusa (center za apetit), ta pa možganom sporoča, da je telo že sito.

Spanje pomaga tudi pri povečanju odpornosti imunskega sistema. Vemo, da se v fazah globokega spanja sproščajo pomembne snovi, kot so citokini, ki uravnavajo imunski odziv in telo branijo pred boleznimi. Če spimo malo ali slabo in se ponoči pogosto prebujamo, se količina proizvedenih citokinov znatno zmanjša in s tem poveča tveganje za nastanek bolezni. Nekatere študije so pokazale da se pri osebi, ki je pred ali po cepljenju, na primer za gripo ali hepatitis, malo spala, navadno razvije manj protiteles kot pri osebi, ki ima urejen spanec.

Ne pozabimo na še eno ključno funkcijo spanja: utrditev spomina. Ponoči »shranimo« dobršen del informacij, ki smo jih zbrali tekom dneva. Študije, opravljene v Združenih državah, so odkrile, da primanjkljaj spanja povzroča kognitivne težave že pri otrocih. Raziskovalci so poudarili, da se postopno zmanjševanje časa spanja, ki so ga opazovali v zadnjih letih obdobja otroštva, ujema z zmanjšanjem inteligenčnega kvocienta: od tod izvirajo pozivi k pomiku začetka pouka v kasnejše jutranje ure, da bi se vsaj delno izognili pomanjkanju spanja. Poleg tega je tudi dokazano, da pri osebah, starih 40 let in več, tovrstno pomanjkanje spanja poveča ravni beta amiloida, beljakovine, odgovorne za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

Zato je jasno, da ima dobro spanje pomemben vpliv ne le za posameznikovo »dobro počutje«, temveč tudi na splošno delovanje organizma. Dobro spanje prispeva tudi k preprečevanju nastanka različnih bolezni in motenj.

Ko govorimo o motnjah, po nedavno objavljeni študiji »International Classification of Sleep Disorders« obstaja 60 različnih vrst motenj spanja. Zagotovo je najpogostejša nespečnost: težave s spanjem ali pogosto prebujanje ponoči ali zbujanje ob zgodnjih jutranjih urah, ne da bi lahko ponovno zaspali. Poleg vsaj enega od teh vidikov je treba za diagnosticiranje nespečnosti upoštevati tudi negativne posledice nespanja čez dan. Skoraj 20 % odrasle populacije občasno vzame zdravilo za spanje, medtem ko ga skoraj 10 % jemlje redno. Trajen vnos zdravil je pogosto povezan z napačno diagnozo. S podrobnim pregledom lahko družinski zdravnik oblikuje mnenje, vendar je v večini primerov potrebno obiskati center za medicino spanja, kjer je mogoče z ustreznimi preiskavami postaviti pravilno diagnozo. Na spletni strani www.sonnomed.it so navedeni specializirani centri v Italiji.

Oglejmo si besedilo Lorisa Bonamasse, Dobro spati in bolje živeti. Avtor ni znanstvenik, ni zdravnik, temveč pozoren »tehnik«, ki se že vrsto let resno ukvarja s strukturami, na katerih se vsak večer prepustimo spancu. Postelja, vzmetnica in, bolj splošno, okolje spalnice, imajo vsekakor ključno vlogo za dober spanec. To besedilo ponuja dragocen prispevek k učinkovitejšemu upravljanju okolja, v katerem spimo. Vsekakor obstajajo splošna pravila, vendar mora vsak zase oblikovati najboljšo strategijo dobrega spanja. Spomnimo se besed Thomasa Dekkerja, angleškega pisatelja in dramatika: »Spanje je zlata veriga, ki povezuje dobro počutje z našim telesom.«

 

Luigi Ferini Strambi

 

 

 

* Profesor za nevrologijo na univerzi Università Vita - Salute San Raffaele, predsednik združenja World Association of Sleep Medicine.

Kategorija: News